031 77 44 11  |  nena@grafein-logia.com Hitri nasveti

Nasveti oziroma odgovori na vprašanja

Za vse tiste, ki iščejo več. Spodaj odgovarjam na najpogosteje zastavljena vprašanja o forenzični preiskavi rokopisov in dokumentov.

Ravnanje z dokumenti

Z vsemi dokumenti je potrebno ravnati skrbno in pazljivo. Dokumentov se ne pregiba. Najboljši način ravnanja, prevoza in shranjevanja je v arhivni mapi, zaščiteni pred svetlobo in vlago. Dokumentu se odstrani sponke, da se prepreči naključno trganje. Vsako generacijo fotokopije je potrebno označiti (numerirati). Vedno je najboljši način, da se z originalnim dokumentom obrnete na preiskovalca še pred začetkom preiskave.

Koliko dokumentov je dovolj?

Ni splošnega odgovora. Obstajajo nenavadni primeri, kjer že dva podpisa ali samo nekaj tipkanih vrstic zadostuje. Vse je odvisno od narave preiskave. Zavedati se je potrebno, da je v mnogih primerih kljub količini materiala vprašljiva količina uporabnih informacij. Količina ni tako pomembna kot kakovost.

Ali se lahko preiskuje dokument v tujem jeziku?

Da, vsekakor je možno. Najprej se spoznam z značilnostmi pisanega jezika in kako se ga uči v šoli. V nekaterih jezikih je postavitev diakritičnih znakov zelo pomembna, v drugih senčenje velikih začetnic. Metoda preiskovanja je enaka, le dejavniki se 'tehtajo' drugače.

Ali lahko primerjamo pisani in tiskani rokopis?

Redko. Nekateri avtorji uporabljajo poseben slog pisanja, ki je mešanica pisane in tiskane pisave. Splošno sprejeto pravilo je, da morajo biti materiali v primerjavi napisani v enakem slogu – pisani s pisanim, tiskani s tiskanim.

Ali je možno ugotoviti ročnost iz rokopisa?

V nasprotju s splošnim prepričanjem so tri stvari, ki jih ni mogoče zanesljivo ugotoviti s pregledovanjem rokopisa: ročnost, spol in starost pisca.

Ali lahko opišete osebnost iz preiskave rokopisa?

Ne. Forenzična preiskava ne razvija informacij o osebnosti. Obstaja drugo posebno področje (veja psihologije) – grafologija – ki se ukvarja z osebnostjo in bolezenskim stanjem.

Ali za preiskavo zadostuje fotokopija?

Odgovor je odvisen od primera. V kolikor je fotokopija dobre kakovosti in obstaja dovolj informacij, tudi fotokopija zadostuje. Vendar obstajajo primeri, kjer mnenje sloni na subtilnem vidiku pisanja, kar je razvidno izključno iz originala pod mikroskopom.

Ali lahko dokumente skenirate in pošljete po e-pošti?

Obstaja širok razpon v kakovosti razmnoževanja dokumentov. Najbolje je, da se to preveri od primera do primera. V kolikor obstaja original, je priporočljivo, da se preiskuje original. Skeniran primerek lahko služi za prvo preliminarno mnenje.

Ali se da ugotoviti, kaj je napisano pod čečkanjem?

Da. Čeprav je za človeško oko zabrisana beseda enaka, jo lahko z UV in IR svetlobo ter filtri razkrijemo. Digitalna kamera zajame sliko, ki jo s programom dimenzionalno ovrednotim. Pokaže se beseda, ki je bila zabrisana s čečkanjem.

Zbledela pisava – ne vidim, kaj piše

Črnilo, ki je postalo 'nevidno', mora pustiti sledove. Te vidimo pri sevanju IR in UV žarkov. Z dodanim zelenim filtrom 'nevidne' črke ali številke zasijejo. Monitor preko kamere pokaže žareče informacije namesto praznega listka.

Standardi – zahtevani in zbrani

Najboljši standardi so tisti, ki so najbolj natančen posnetek časa, okoliščin, materiala in vsebine spornega dokumenta. Zbrani so tisti, ki že obstajajo. Zahtevani pa so tisti, ki se jih zahteva za dosego večjih verjetnosti izvidov.

Identifikacija tiskanih procesov

Da bi identificirali postopke tiskanja, je potrebno znati: osnovne teorije, kako se izvajajo različni postopki, posamični deli tiskalnikov, vrste medijev, združljivost s črnili, kako vsi dejavniki sodelujejo, katere značilnosti so vidne pod mikroskopom.

Uporabne in zanimive povezave

www.acfei.com

Združenje forenzičnih profesionalcev vsega sveta.

http://tiafp.org

Mednarodno združenje forenzičnih profesionalcev.

www.graphonomics.org

Graphonomics – multidisciplinarno področje raziskovanj gibanja pri rokopisu.

www.sinapsa.org

Slovenska spletna revija za nevroznanost.

www.neuroscript.net

Razumevanje gibanja pri rokopisu.

http://www.aafs.org

American Academy of Forensic Sciences (AAFS).

http://www.bfde.org

Board of Forensic Document Examiners (BFDE).

http://www.fosterfreeman.com

Foster + Freeman.

http://www.theiai.org

International Association for Identification.

http://www.documentexaminers.org

National Association of Document Examiners (NADE).

Priporočam v branje